Paradoks zavržene hrane

Dejstvo je, da zavržena hrana predstavlja velik globalen problem in izziv, in sicer lahko njen vpliv uvrstimo in povežemo kar s štirimi področji: humanitarno področje, okoljevarstveno področje, področje virov in potencialov, in ekonomsko področje.

Tako letno zavržemo kar dvakrat toliko hrane kot je podhranjenih ljudi na svetu, medtem ko je zavržena hrana odgovorna kar za 10% svetovnih toplogrednih plinov (več kot emisije letalskega prometa in proizvodnje plastike skupaj).

Zavržena hrana pomeni tudi zavržene vire – namreč ko zavržemo hrano zavržemo tudi vodo, energijo, delo, gnojila, embalažo, prostor za pridelavo in skladiščenje, ter prevoz le te, kar predstavlja veliko finančno izgubo v celotni dobavni verigi, ki ljudi, podjetja, in vlade stane skoraj bilijon dolarjev letno.

Vsi ti podatki kažejo na to da je zavržena hrana pomemben svetovni izziv ki pa se ne glede na to letno še povečuje, in analize kažejo, da bi se ob nadaljevanju tega trenda količina zavržene hrane lahko do leta 2030 povečala kar za tretjino! 

Ali je torej že čas da končno bolj resno pristopimo k reševanju tega problema?